Vsi smo del kompleksne družbe, način našega vključevanja vanjo pa je v veliki meri odvisen od orodij, ki so nam na voljo. Pogosto se ne zavedamo, da je naš digitalni svet zasnovan za hitrost in udobje posameznika, zaradi česar so tisti, ki potrebujejo drugačen tempo, pogosto prezrti.
Pri projektu PAGE izhajamo iz spoznanja, da odraslim z intelektualno in drugimi kognitivnimi oviranostmi dostopa do kulture ne omejuje pomanjkanje zanimanja, temveč predvsem pomanjkanje ustreznih možnosti za dostop. Pri razvoju aplikacije PAGE zato v ospredje postavljamo bralca ter premišljeno oblikujemo rešitev, ki se prilagaja njegovim potrebam in mu omogoča bolj vključujočo bralno izkušnjo.
Korak dlje od kontrolnega seznama
Pri običajnem razvoju aplikacij se dostopnost pogosto obravnava predvsem kot tehnični seznam zahtev: ali lahko podporna tehnologija pravilno prebere gumb, ali so barvni kontrasti ustrezni in podobno. V začetnih raziskovalnih fazah projekta PAGE pa smo ugotovili, da je osrednji izziv predvsem kognitivna dostopnost. Za številne bralce lahko kognitivna obremenitev, ki jo povzroča običajna aplikacija – nepregledni meniji, spreminjajoče se postavitve in utripajoča obvestila – predstavlja nevidno, a zelo resnično oviro.
Naša naloga je, da to oviro zmanjšamo s premišljenim poenostavljanjem. Ne želimo ustvariti večnamenske bralne aplikacije, polne funkcij, temveč predvidljivo in varno digitalno okolje.
Z dosledno, jasno in vključujočo zasnovo uporabniku omogočamo, da pri uporabi digitalnega okolja postopoma razvija samozavest ter ohranja občutek nadzora, namesto da bi ga aplikacija preveč obremenjevala.
Digitalno soglasje brez zmede
Ena največjih ovir v današnjih digitalnih okoljih se pogosto pojavi že na samem začetku – v obliki pasic za piškotke, nastavitev zasebnosti ali drugih korakov, ki uporabniku odpirajo pot do vsebine. Za večino ljudi so to le manjše nevšečnosti, za bralca s kognitivnimi oviranostmi pa lahko zapleteno besedilo, strokovni izrazi ali zavajajoči vzorci oblikovanja hitro postanejo razlog za popoln umik iz digitalnega okolja.
Verjamemo, da mora biti pot do knjige enako dostopna kot knjiga sama. Zato si pri razvoju aplikacije PAGE prizadevamo za čim večjo jasnost in preglednost. S poenostavitvijo manj opaznih, a nujnih delov uporabniške izkušnje – prijave, nastavitev, soglasij in podobnih korakov – želimo zagotoviti, da tehnologija deluje kot most do vključevanja, ne pa kot dodatna digitalna ovira.
Izbira pravih orodij za »počasno tehnologijo«
V digitalni industriji, ki pogosto daje prednost takojšnjim odzivom, hitrosti in nenehnim obvestilom, želimo ustvariti vmesnik, ki zna tudi počakati. Pri razvoju aplikacije PAGE se zato približujemo konceptu »Slow Tech« oziroma »počasne tehnologije«, pri katerem programska oprema spoštuje različne ritme, s katerimi ljudje sprejemamo in obdelujemo informacije.
To pomeni tudi premišljeno izbiro posameznih oblikovalskih in vsebinskih rešitev. Med njimi sta na primer uporaba pisave Lexend, zasnovane z namenom zmanjševanja vizualne obremenitve pri branju, ter vključevanje besedišča v obliki lahkega branja neposredno v bralno izkušnjo. Takšne rešitve niso zgolj tehnične funkcionalnosti, temveč konkretna podpora bralcu – na voljo prav v trenutku, ko beseda, izraz ali vsebina postane zahtevnejša za razumevanje.
Ustvarjeno z ljudmi, ne le zanje
Morda se najpomembnejši del našega dela odvija stran od zaslona. Ker projekt PAGE vključuje tudi bralne klube in delavnice pisanja, imamo edinstveno priložnost opazovati, kako ljudje v resničnem okolju uporabljajo to, kar ustvarjamo. Pri tem sledimo načelom participativnega oblikovanja, kar pomeni, da aplikacije ne izboljšujemo le skozi razprave med projektnimi partnerji, temveč tudi na podlagi povratnih informacij njenih prihodnjih uporabnikov.
Takšno vrednotenje, ki temelji na neposredni izkušnji uporabnikov, nam omogoča prepoznati tudi tiste podrobnosti, ki jih avtomatizirano testiranje pogosto spregleda – na primer rahlo nelagodje, ki ga lahko povzroči nejasno zasnovana funkcija, ali zmedenost ob dvoumni ikoni.
Ker je naš glavni cilj razumljivost, se ne sprašujemo več zgolj, ali zna uporabnik aplikacijo uporabljati, temveč tudi, ali se pri uporabi počuti varno, sproščeno in samozavestno.
Mesto za skupno mizo zgodb
Z uveljavitvijo Evropskega akta o dostopnosti (European Accessibility Act) leta 2025 se tudi založniški svet vse bolj usmerja k večji dostopnosti in vključevanju. Za nas pa izpolnjevanje zakonskih zahtev predstavlja le en del poti. Projekt PAGE razumemo kot prostor raziskovanja možnosti, ki se odprejo, ko potrebe odraslih z intelektualno in drugimi kognitivnimi oviranostmi vključimo že v samo načrtovanje.
Vsaka odločitev, ki jo sprejmemo, je korak k temu, da bi kultura postala dostopnejša in bolj vključujoča. Izhajamo iz prepričanja, da literatura ni privilegij, temveč pravica, ki mora biti dostopna vsem.
Z oblikovanjem bolj potrpežljive in človeku prilagojene digitalne prihodnosti želimo zagotoviti, da ima vsak bralec, ne glede na svoje kognitivne značilnosti, svoje mesto za mizo zgodb.
Viri
Göteborg, I. C. O. U. a. I. H. I. 2., Antona, M., Stephanidis, C., & Göteborg, I. C. O. H. I. 2. (2025). Universal access in Human-Computer Interaction. In Lecture notes in computer science.
https://doi.org/10.1007/978-3-031-93848-1 (pp. 99-117)
European Commission: Web accessibility. (2023).
https://digital-strategy.ec.europa.eu/en/policies/web-accessibility.
W3C Web Accessibility Initiative. Accessibility Principles.
https://www.w3.org/WAI/fundamentals/accessibility-principles/
Web accessibility. (n.d.). Shaping Europe’s Digital Future.
https://digital-strategy.ec.europa.eu/en/policies/web-accessibility