Od tehnologije k vključenosti: Kako digitalna orodja omogočajo branje za vse

Jan 7, 2026

Written by Yelo

Digitalne inovacije spreminjajo način, kako beremo, in kdo lahko bere. Dostopnost ni več le dodatek, temveč postaja ustvarjalna osnova vključujočega založništva.

Branje je od nekdaj predstavljalo vrata v domišljijo, znanje in empatijo. A za mnoge ostaja izziv in ne užitek. Digitalna preobrazba to spreminja – ne spreminja le tega, kako so knjige ustvarjene in deljene, temveč tudi to, kdo jih lahko doživi.

Dostopnost kot ustvarjalno načelo

Dolga leta je bila dostopnost razumljena predvsem kot tehnična ali zakonska zahteva – kot nekaj, kar se doda na koncu založniškega procesa. Danes se to razumevanje spreminja. Dostopnost se vse pogosteje prepoznava kot ustvarjalno načelo, ki že od samega začetka vpliva na oblikovanje, pripovedovanje in uporabniško izkušnjo.

Dostopno založništvo pomeni razmišljati o raznolikosti zaznavanja – o bralcih, ki slabše vidijo, slabše slišijo ali se učijo drugače. Gre za ustvarjanje formatov, ki se prilagajajo ljudem, namesto da bi se ljudje morali prilagajati formatom. To vključuje vidno, slišno, kognitivno in jezikovno dostopnost, predvsem pa spremembo miselnosti: od izpolnjevanja zahtev k empatiji.

Moč digitalnih orodij

Digitalna orodja in izobraževalni viri založnikom pomagajo uvajati standarde dostopnosti ter izboljševati razumevanje vključujočega oblikovanja v vsakdanji praksi.

Tehnologija odpira nove možnosti za dostopnost knjig in medijev. Orodja, ki so bila sprva razvita zaradi udobja, danes odpirajo vrata vključevanju. Pretvorba besedila v govor, prilagodljiva tipografija, interaktivne e-knjige, glasovno upravljanje in poenostavljanje s pomočjo umetne inteligence so le nekateri primeri, kako lahko branje postane prilagojeno posamezniku in dostopno vsem.

Ta digitalni premik se ne dogaja ločeno. Po vsej Evropi dostopnost v založništvu usmerjajo ključni okviri, kot sta Evropski akt o dostopnosti (Direktiva (EU) 2019/882) in Direktiva (EU) 2016/2102 o dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij. Te politike postavljajo jasna pričakovanja glede vključujočega oblikovanja in digitalne dostopnosti ter zagotavljajo, da knjige, e-publikacije in bralne platforme sledijo univerzalnim standardom, kot so Smernice za dostopnost spletnih vsebin (WCAG 2.1 – mednarodni referenčni standard za digitalno dostopnost, ki je bil formalno vključen v zakonodajo EU prek standarda EN 301 549 in Evropskega akta o dostopnosti).

Za založniški sektor ti okviri predstavljajo izziv in navdih hkrati: spodbujajo tehnično skladnost, obenem pa vabijo k ustvarjalnosti pri tem, kako je mogoče dostopnost razumeti kot del kulture.

Digitalna dostopnost ima ključno vlogo tudi pri podpori bralcem z intelektualno in drugimi kognitivnimi oviranostmi. Za te bralce lahko tehnologija poenostavi jezik, ponudi vidno in zvočno vodenje ter omogoči strukturirane načine spremljanja zgodbe korak za korakom. Priredbe v lahki jezik, zvočna pripoved in interaktivni namigi pomagajo, da se branje iz izziva spremeni v smiselno in prijetno izkušnjo. Na ta način digitalna orodja ne zagotavljajo le dostopnosti vsebin, temveč tudi čustveno vključujoče branje.

Digitalna orodja spodbujajo tudi samostojnost. Bralci lahko sami izberejo hitrost branja besedila, preklapljajo med poslušanjem in branjem ali prilagodijo pisavo in barve za boljšo berljivost. Dostopnost tako postane personalizacija – pravica bralca, da sam odloča, kako bo bral.

Ta orodja razširjajo branje onkraj zapisanih besed v knjigi. Spreminjajo ga v veččutno izkušnjo, ki združuje zvok, gibanje in interakcijo. Za bralce z vidnimi, kognitivnimi ali učnimi težavami digitalno branje ni le praktično, temveč jim daje več samozavesti in samostojnosti.

Oblikovanje in sodelovanje za vključenost

Dobro oblikovanje tiho odstranjuje ovire, slabo oblikovanje pa jih krepi. Dostopno založništvo sprejema načelo univerzalnega oblikovanja – ustvarjanje za vse že od začetka, namesto da bi se posebne prilagoditve dodajale kasneje. To pomeni poenostavljanje postavitev, zagotavljanje dobre berljivosti ter vključevanje veččutnih povratnih informacij ob ohranjanju estetske kakovosti.

Ustvarjanje dostopnih digitalnih vsebin zahteva sodelovanje. Pisci, oblikovalci, razvijalci in bralci morajo sodelovati, da dostopnost ni le tehnična, temveč tudi kulturna in čustvena. Resnična vključenost nastane takrat, ko so bralci del ustvarjalnega procesa, ko je dostopnost soustvarjena in ne vsiljena.

Poleg tega sta stalno izobraževanje in podpora založnikom ključnega pomena, da lahko v praksi uresničujejo standarde dostopnosti EU ter zagotovijo, da so vključujoča načela vtkana v celoten založniški proces.

Čustvena razsežnost dostopnosti

Branje ni le razbiranje besed, temveč tudi čustvo, ritem in povezanost. Dostopnost mora upoštevati tudi čustveno razsežnost. Zvok, tempo in vzdušje so prav tako pomembni kot jasnost. Digitalno pripovedovanje omogoča, da se te plasti povežejo v poglobljene in vključujoče izkušnje, ki bralcev ne opominjajo na njihove omejitve, temveč poudarjajo njihovo sodelovanje.

Dostopnost bi morala biti v tem smislu nevidna. Ko tehnologija deluje brezhibno, izgine iz ospredja in ostaneta le veselje do razumevanja in domišljija.

Pogled naprej

Usposabljanje in podpora založnikom ter kulturnim strokovnjakom pri uporabi načel dostopnosti EU v vsakdanjem delu bosta ključna za doseganje dolgoročnega učinka. Povezava med politiko in prakso zagotavlja, da dostopnost ni le zahteva, temveč skupna kulturna vrednota.

Uveljavitev Evropskega akta o dostopnosti, ki je v celoti začel veljati leta 2025, predstavlja prelomnico za založniški sektor. Vzpostavlja skupen standard dostopnosti po vsej Evropski uniji ter zagotavlja, da lahko bralci z oviranostmi dostopajo do e-knjig, digitalnih platform in kulturnih vsebin pod enakimi pogoji kot vsi drugi bralci.

Poleg teh okvirov Evropska unija uporablja tudi standard EN 301 549, ki določa podrobne tehnične zahteve za dostopne informacijsko-komunikacijske tehnologije in storitve ter je usklajen s Smernicami za dostopnost spletnih vsebin (WCAG 2.1).

Ti predpisi skupaj – Evropski akt o dostopnosti (2019/882), Direktiva o dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij (2016/2102) ter standard EN 301 549 – predstavljajo celovito podlago za vključujoče digitalno založništvo in ustvarjanje gradiv v lahkem jeziku po vsej Evropi.

Ko bodo ti okviri začeli učinkovati, izziv za založnike ne bo le izpolnjevanje predpisov, temveč tudi preseganje teh – prepoznati dostopnost kot ustvarjalno priložnost za povezovanje s širšim občinstvom in spodbujanje vključenosti skozi oblikovanje.

Prihodnost dostopnega branja bo hibridna – združevala bo fizične in digitalne oblike. Umetna inteligenca bo pomagala pri prirejanju besedil, potopni mediji pa bodo pripovedovanju dodajali nove čutne razsežnosti. Kljub temu mora tehnologijo vedno voditi etika in empatija. Algoritmi lahko poenostavijo jezik, le človeška ustvarjalnost pa lahko ohrani pomen.

Dostopno založništvo ni ločena kategorija literature. Je kulturno gibanje, ki na novo opredeljuje, kako razmišljamo o bralcih, zgodbah in sodelovanju.

Tehnologija zagotavlja orodja. Vključenost jim daje namen.

Skupaj omogočata, da je branje resnično dostopno vsem.

Reference in zakonodajne povezave EU