{"id":972,"date":"2025-07-09T12:48:27","date_gmt":"2025-07-09T10:48:27","guid":{"rendered":"https:\/\/page-project.eu\/2025\/07\/razvoj-lahkega-jezika-v-evropskih-drzavah\/"},"modified":"2025-07-16T16:19:03","modified_gmt":"2025-07-16T14:19:03","slug":"razvoj-lahkega-jezika-v-evropskih-drzavah","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/page-project.eu\/sl\/2025\/07\/razvoj-lahkega-jezika-v-evropskih-drzavah\/","title":{"rendered":"Razvoj lahkega jezika v evropskih dr\u017eavah"},"content":{"rendered":"\n

Prva dokumentirana uporaba izraza l\u00e4ttl\u00e4st (lahki jezik)<\/strong> sega v 60. leta prej\u0161njega stoletja na \u0160vedsko. To je pomenilo za\u010detek njegovega uradnega priznanja. <\/p>\n\n

\u0160vedski sta sledili Finska in Norve\u0161ka, ki sta za\u010deli razvijati lahki jezik s skupnim projektom ustvarjanja \u010dasopisov v lahkem jeziku. <\/p>\n\n

Na Finskem so v 90. letih prvi\u010d uradno opredelili, kaj pomeni lahki jezik. Kasneje so pravila \u0161e raz\u0161irili \u2013 danes pri pripravi vsebin uporabljajo kar 96 posebnih meril. <\/p>\n\n

Finski center za lahki jezik (Selkokeskus) <\/a> <\/em><\/strong>\u017ee od leta 2000 spodbuja dostopno sporazumevanje, <\/em><\/strong>obve\u0161\u010danje in kulturo v tako imenovani lahki fin\u0161\u010dini. Center deluje v okviru Finskega zdru\u017eenja za osebe z motnjami v du\u0161evnem razvoju. Leta 2001 je bil ustanovljen tudi LL-Center<\/strong><\/a>, \u0161vedska razli\u010dica Selkokeskusa. <\/p>\n\n

Konvencija o pravicah invalidov (CRPD) in zakonodaja Evropske unije, zlasti Evropska direktiva o dostopnosti iz leta 2019, ki dolo\u010da minimalne standarde dostopnosti za razli\u010dne izdelke in storitve na ravni EU, sta pomembno prispevali k ve\u010dji prepoznavnosti in razvoju lahkega jezika. <\/p>\n\n

Na Finskem so vsebine v lahkem jeziku zelo raznolike \u2013 vklju\u010dujejo knji\u017eevnost, spletne in televizijske novice nacionalne radiotelevizije Yle ter \u010dasopise v lahki fin\u0161\u010dini in lahki \u0161ved\u0161\u010dini, kar odra\u017ea tudi uradni status obeh jezikov v dr\u017eavi. <\/p>\n\n

Na Portugalskem so koncept lahkega branja predstavili pristojnim organom leta 2009. Leto kasneje jih je razli\u010dica Konvencije o pravicah invalidov (CRPD) v lahkem jeziku opozorila na potrebo po dostopnih informacijah. Od leta 2020 naprej zanimanje odlo\u010devalcev za lahki jezik po\u010dasi, a vztrajno nara\u0161\u010da \u2013 \u010deprav za zdaj predvsem znotraj dolo\u010denih podro\u010dij, zlasti tistih, povezanih z invalidnostjo. <\/p>\n\n

Po besedah Sandre Marques (Lindholm in Vanhatalo, 2021, str. 419) Portugalska nima uradne definicije za lahki jezik, vendar med strokovnjaki, ki se ukvarjajo s kognitivno dostopnostjo, prevladuje skupno razumevanje tega pojma. To razumevanje temelji predvsem na definicijah Mednarodne zveze knji\u017eni\u010darskih dru\u0161tev in ustanov (IFLA, 2010) ter Inclusion Europe<\/a>. Sandra Marques prav tako poudarja, da na Portugalskem pogosto prihaja do zamenjave med pojmoma lahki jezik in preprosti jezik. <\/p>\n\n

FENACERCI<\/a>, portugalska nevladna organizacija, ki se osredoto\u010da na osebe z intelektualno in drugimi kognitivnimi oviranostmi, \u017ee ve\u010d kot 12 let pripravlja dokumente in informacije v lahkem jeziku. V delo vklju\u010dujejo tudi skupine oseb z intelektualno in drugimi kognitivnimi oviranostmi, ki ocenjujejo dostopnost vsebin in predlagajo potrebne spremembe. Poleg tega na Portugalskem deluje tudi agencija Claro<\/a>, ki je specializirana za jasno in razumljivo komuniciranje. Podjetjem in ustanovam pomaga poenostaviti informacije na na\u010din, da so bolj dostopne in la\u017eje razumljive. Med njenimi naro\u010dniki sta portugalska vlada in Evropska komisija. <\/p>\n\n

Smernice za lahki jezik vklju\u010dujejo splo\u0161na pravila, ki niso vezana na dolo\u010den jezik \u2013 na primer \u201cizogibajte se okraj\u0161avam\u201d<\/strong> in \u201cvsak stavek naj se za\u010dne v novi vrstici.\u201d<\/strong> Vklju\u010dujejo pa tudi posebna pravila, ki jih je treba prilagoditi posameznim jezikom. Kljub razlikam in razli\u010dnim pristopom po dr\u017eavah je klju\u010dno, da se pri uporabi lahkega jezika uporabljajo skupne metode. Enotnost je pomembna za uspe\u0161no raziskovanje in uvajanje lahkega jezika, saj prispeva k jasnosti, doslednosti in sodelovanju med razli\u010dnimi dele\u017eniki. To pa posledi\u010dno prispeva k bolj pozitivnemu dojemanju lahkega jezika kot orodja za vklju\u010devanje. <\/p>\n\n

Za poglobljeno razumevanje te teme priporo\u010damo branje priro\u010dnika Handbook of Easy Languages in Europe<\/a>, ki sta ga uredila Lindholm in Vanhatalo (2021). Delo raziskuje, kako lahko poenostavitev standardnih jezikov izbolj\u0161a razumevanje, dostopnost in vklju\u010devanje. Priro\u010dnik ponuja celovit pregled praks lahkega jezika v 21 evropskih dr\u017eavah \u2013 med drugim tudi \u010dlanek Sandre Marques, ki smo ga \u017ee omenili. Obravnava zgodovinski razvoj, temeljna na\u010dela, pravne okvire, klju\u010dne dele\u017enike, ciljne skupine ter prihodnje mo\u017enosti razvoja. V tem okviru poudarja pomen zagotavljanja enakega dostopa do informacij in dru\u017ebene vklju\u010denosti z uporabo dostopnega in vklju\u010dujo\u010dega jezika. Poleg tega izpostavlja potrebo po mednarodnem sodelovanju in raziskovanju s ciljem poenotenja metod in izbolj\u0161anja praks, kar dodatno krepi polo\u017eaj lahkega jezika kot nepogre\u0161ljivega orodja v javnem komuniciranju. <\/p>\n\n

<\/p>\n\n

<\/p>\n\n

Pomen sodelovanja<\/strong><\/h2>\n\n

<\/strong>V zadnjih letih se je pove\u010dalo \u0161tevilo raziskovalnih dejavnosti in konferenc, posve\u010denih lahkemu jeziku. Ti dogodki zdru\u017eujejo strokovnjake in zagovornike z vsega sveta, ki si izmenjujejo znanje in dobre prakse. Mednarodne pobude, kot je mre\u017ea Easy-to-Read, ustanovljena leta 2006 v Barceloni, ter razli\u010dni projekti, financirani s strani Evropske unije, so spodbudile sodelovanje med raziskovalci in praktiki iz razli\u010dnih dr\u017eav. <\/p>\n\n

Prva konferenca, posve\u010dena lahkemu jeziku, je potekala leta 2019 v Helsinkih. Organiziralo jo je zdru\u017eenje KLAARA<\/a>, finsko strokovno zdru\u017eenje, ki povezuje raziskovalce na tem podro\u010dju. Druga konferenca je potekala na spletu leta 2021, tretja mednarodna konferenca o dostopnem jeziku in komuniciranju \u2013 KLAARA 2023 \u2013 pa je bila med 3. in 7. julijem 2023 v Leirii na Portugalskem. \u010cetrta konferenca KLAARA<\/a>, ki bo tokrat osredoto\u010dena na raziskovanje in prakso jasnega (preprostega) jezika, je \u017ee napovedana. Potekala bo med 27. in 29. avgustom 2025 v Rigi v Latviji. <\/p>\n\n

Leta 2023 je brazilska novinarka Patr\u00edcia Almeida, ena vodilnih zagovornic lahkega jezika v Braziliji, usklajevala pripravo priro\u010dnika Simples Assim, comunique com todo mundo<\/em><\/a> (Preprosto tako. Komuniciraj z vsemi), ki ga je izdala Nacionalna \u0161ola za javno zdravje pri organizaciji FIROCRUZ. Priro\u010dnik je namenjen u\u010denju na\u010del lahkega jezika<\/strong> z namenom izbolj\u0161anja komuniciranja \u2013 da bi bilo bolj jasno, enostavno in dostopno. Osredoto\u010da se na to, da so besedila in sporo\u010dila razumljiva vsem ne glede na raven izobrazbe. Gre za pomembno orodje, ki spodbuja vklju\u010devanje in omogo\u010da la\u017eji dostop do informacij. <\/p>\n\n

Ta priro\u010dnik je bil preveden v angle\u0161\u010dino pod naslovom Simple as This \u2013 How to use Easy Language<\/em><\/a> (Preprosto tako \u2013 Kako uporabljati lahki jezik) in predstavljen na mednarodni konferenci Zero Project 2024, ki je potekala od 21. do 23. februarja na sede\u017eu Zdru\u017eenih narodov na Dunaju v Avstriji. Prevod in prilagoditev sta nastala v sodelovanju s \u010dlani mednarodne mre\u017ee ELIN \u2013 Easy Language International Network<\/strong>. Med sodelujo\u010dimi so bile Sandra Marques in C\u00e9lia Sousa (Portugalska), Cathy Basterfield (Avstralija) in Ulla Bohman (\u0160vedska). <\/p>\n\n

<\/strong>Simples Assim, comunique com todo mundo<\/em><\/a> je v Braziliji postal pogosto uporabljeno gradivo v javnih in izobra\u017eevalnih okoljih, mednarodno prepoznavnost pa je pridobil s pomo\u010djo sodelovanja z mre\u017eo ELIN<\/strong>. \u010ceprav ta organizacija nima uradne spletne strani, je dejavna na svoji Facebook <\/a>strani, kjer spodbuja rabo dostopnega in lahko razumljivega jezika. <\/p>\n\n

ELIN je mednarodna skupina, ki zdru\u017euje raziskovalce, strokovnjake in uporabni\u0161ke skupine, ki jih zanima lahki jezik. Mre\u017ea spodbuja sodelovanje med strokovnjaki, organizacijami in raziskovalci iz razli\u010dnih dr\u017eav z izmenjavo dobrih praks, oblikovanjem smernic in ozave\u0161\u010danjem o pomenu jasnega in razumljivega jezika kot orodja za dru\u017ebeno vklju\u010denost. Poleg tega ELIN organizira dogodke in konference, kjer razpravljajo o novostih in izzivih na podro\u010dju lahkega jezika. <\/p>\n\n

<\/p>\n\n

<\/p>\n\n

Prihodnji izzivi <\/strong> <\/h2>\n\n

V \u010dlanku, ki ga je leta 2024 objavila Easy Language International Network<\/a> (mednarodna mre\u017ea za lahki jezik \u2013 ELIN), je izpostavljeno, da \u201corganizacija Lebenshilfe Hamburg<\/em> trenutno preu\u010duje, kako u\u010dinkovita je umetna inteligenca pri poenostavljanju zahtevnih besedil. Njihovi preizkusi ka\u017eejo, da lahko umetna inteligenca pripravi za\u010detne osnutke, vendar je za resni\u010dno dosego lahkega jezika potreben postopen proces izpopolnjevanja. Tak\u0161en pristop omogo\u010da, da kon\u010dno besedilo dose\u017ee potrebne standarde dostopnosti.\u201d <\/p>\n\n

Umetna inteligenca lahko pri tem procesu pomaga na ve\u010d na\u010dinov: <\/p>\n\n

<\/p>\n\n

1. Poenostavljanje besedil <\/h3>\n\n

Umetna inteligenca lahko analizira zahtevna besedila in predlaga enostavnej\u0161e na\u010dine za podajanje informacij. To vklju\u010duje: <\/p>\n\n