{"id":1000,"date":"2025-10-30T12:09:45","date_gmt":"2025-10-30T10:09:45","guid":{"rendered":"https:\/\/page-project.eu\/2025\/10\/lahko-branje-velike-zgodbe-kako-v-sloveniji-nastajajo-izvirni-romani-v-lahkem-jeziku\/"},"modified":"2025-11-05T17:08:58","modified_gmt":"2025-11-05T15:08:58","slug":"lahko-branje-velike-zgodbe-kako-v-sloveniji-nastajajo-izvirni-romani-v-lahkem-jeziku","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/page-project.eu\/sl\/2025\/10\/lahko-branje-velike-zgodbe-kako-v-sloveniji-nastajajo-izvirni-romani-v-lahkem-jeziku\/","title":{"rendered":"Lahko branje, velike zgodbe: Kako v Sloveniji nastajajo izvirni romani v lahkem jeziku?"},"content":{"rendered":"\n

Uvod<\/strong><\/h2>\n\n

Dostop do knjig in literature v lahkem jeziku v Sloveniji ni samo stvar posameznih pobud, ampak je povezan s \u0161ir\u0161imi pravnimi in politi\u010dnimi obveznostmi dr\u017eave. Zakon o izena\u010devanju mo\u017enosti invalidov zahteva, da so informacije in komunikacije dostopne ljudem z invalidnostmi kar pomeni tudi obveznost prilagoditev na tem podro\u010dju. Konvencija o pravicah invalidov, ki jo je ratificirala tudi Slovenija, dolo\u010da, da morajo biti informacije in kulturne vsebine na voljo v dostopnih formatih ter da imajo invalidi pravico do uporabe primernih na\u010dinov sporazumevanja. Resolucija o nacionalnem programu za jezikovno politiko 2021\u20132025 posebej poudarja prilagojene na\u010dine sporazumevanja za osebe s posebnimi potrebami, med katerimi je navedena tudi lahko berljiva oblika. Zato lahko re\u010demo, da literatura v lahkem branju, ki je poimenovanje za zapisan lahki jezik, ni zgolj prostovoljni dodatek, temve\u010d del sistemskih prizadevanj za dostopnost, enakost in vklju\u010devanje<\/strong>. <\/p>\n\n

V Sloveniji je literatura v lahkem jeziku \u0161e vedno redka, \u010deprav se potrebe po njej pove\u010dujejo. Trenutno obstaja nekaj deset naslovov, med katerimi so priredbe slovenskih klasikov, priro\u010dniki ter nekaj izvirnih romanov. Ve\u010dino priredb ali izvirnikov so pripravile posamezne organizacije, kot so Zavod Risa, Center za usposabljanje, delo in varstvo \u010crna na Koro\u0161kem, Center za sluh in govor Maribor ter Zveza So\u017eitje. Sistemati\u010dne podpore s strani dr\u017eave in ve\u010djih zalo\u017eb za zdaj ni, prav tako pa skoraj nimamo avtorjev, ki bi pisali v lahkem jeziku. <\/p>\n\n

Zbirka izvirnih romanov Julija in Peter<\/em><\/strong><\/h2>\n\n

Posebno mesto na podro\u010dju literature v lahkem jeziku v Sloveniji ima zbirka izvirnih romanov Julija in Peter<\/em>, ki je prva serija avtorskih del v lahkem jeziku v Sloveniji. Osnovna zgodba spremlja mlada junaka Julijo in Petra, ki se spopadata z vsakdanjimi izzivi, odnosi in \u010dustvi. Bralci skozi pripoved spoznavajo \u017eivljenjske situacije, v katerih se lahko prepoznajo, hkrati pa jih zgodbe vodijo k razmisleku o prijateljstvu, ljubezni, ljubosumju, odgovornosti in pogumu. <\/p>\n\n

Od ideje do prvega izvirnega romana v lahkem jeziku<\/strong><\/h2>\n\n

Pobudo za nastanjanje literature v lahkem jeziku sta pred ve\u010d kot desetletjem prevzeli ustanoviteljici Zavoda RISA, takrat zaposleni v Centru za usposabljanje, delo in varstvo \u010crna na Koro\u0161kem. Osebno sta bili povezani z literaturo, Tatjana s pisanjem kratkih zgodb, Sa\u0161a s poezijo in literarnimi sre\u010danji, ob tem pa sta pri svojem delu \u017eeleli ljudem z intelektualno oviro omogo\u010diti dostop do knjig in kulture. Tako sta pripravili prve priredbe v lahkem jeziku: Viso\u0161ka kronika, Romeo in Julija<\/em> in zbirka Na\u0161e zgodbe. Na predavanju v eni od knji\u017eni sta sre\u010dali pisateljico Aksinjo Kermauner in jo povabili k sodelovanju. Aksinja je sprejela izziv in nastal je prvi slovenski izvirni roman v lahkem jeziku Cvetje in ogenj<\/em> (2016). <\/p>\n\n

Pri pisanju romanov kot soavtorji sodelujejo osebe z intelektualno in drugimi kognitivnimi oviranostmi<\/strong><\/h2>\n\n

Knjige iz zbirke ne nastajajo kot dokon\u010dana besedila, ki bi jih nato nekdo poenostavil, ampak v stalnem dialogu z bralci.<\/strong> Bralci so od za\u010detka vklju\u010deni v oblikovanje junakov, zapletov in razpletov<\/strong>. Besedila se sproti preverjajo v bralnih skupinah, kjer udele\u017eenci povedo, kaj je razumljivo in kaj ne, ter predlagajo spremembe. Njihove pripombe se upo\u0161tevajo, jezik se prilagodi, zgodba se preoblikuje. Bralci sodelujejo tudi z ilustratorjem<\/strong>. Predlagajo vsebino ilustracij in povedo, kje bi bile potrebne, da smiselno dopolnjujejo besedilo ali ga naredijo \u0161e bolj razumljivega. Ilustracije bralci tudi preverijo. Tako bralci niso le ciljno ob\u010dinstvo, ampak soavtorji, katerih ideje so vtkane v srce pripovedi. <\/p>\n\n

Nevenka pri pisanju romanov sodeluje \u017ee od samega za\u010detka.<\/p>\n\n

\u00bbJaz pri sodelovanju zelo u\u017eivam. Pisanje je tudi delo, ni tako delo, kot v tovarni, ko takoj vidi\u0161 izdelek. Ampak je proces. Pisanje je tudi telovadba za mo\u017egane, ker mora\u0161 biti pozoren in paziti, da ima zgodba smisel. Vesela sem, ko vidim izdano knjigo. Takrat je vidno na\u0161e delo. Tako se vidi, da lahko sodelujemo na razli\u010dne na\u010dine, da nismo samo testni bralci. Marsikaj zmoremo, ampak dati nam morajo prilo\u017enost.\u00ab<\/p>\n\n

Avtorica izvirnih romanov v lahkem jeziku v sloven\u0161\u010dini je Aksinja Kermauner<\/strong><\/h2>\n\n

S pisateljico Aksinjo Kermauner smo se pogovarjali o njenem prvem sre\u010danju z lahkim branjem, o ustvarjalnem procesu, izzivih in veselju, ki ga prina\u0161a pisanje zgodb v lahkem jeziku ter o pomenu, ki ga ima lahko branje za dru\u017ebo.<\/p>\n\n

Aksinja je povedala, da je za lahko branje izvedela povsem po naklju\u010dju. K ustvarjanju besedil v lahkem jeziku sta jo povabili Sa\u0161a in Tatjana. Njuna iskrena zagnanost jo je prepri\u010dala, da je brez oklevanja pristala na izziv. Sprva je mislila, da bo naloga enostavna, a se je kmalu izkazalo, da pisanje v lahkem jeziku zahteva veliko znanja, pozornosti in natan\u010dnosti. Pri pisanju prve knjige iz serije Julija in Peter<\/g> skupaj z bralci in bralkami Centra za usposabljanje, delo in varstvo \u010crna na Koro\u0161kem je hitro ugotovila, da je treba vsako besedo skrbno pretehtati. Besedilo mora biti jasno, hkrati pa kakovostno, \u017eivo in zanimivo. <\/p>\n\n

Povedala je \u0161e, da lahko branje ni bli\u017enjica, ni potuha, ampak most. Most, po katerem pridejo do knjig ljudje, ki bi bili sicer prikraj\u0161ani za u\u017eitek branja in dostop do informacij<\/strong>. Seveda \u0161e vedno ostaja nujno tudi poglobljeno branje, a brez lahkega branja bi bila skoraj \u010detrtina prebivalstva prikraj\u0161ana za temeljno pravico: mo\u017enost brati in razumeti. <\/p>\n\n

Zaklju\u010dek<\/strong><\/h2>\n\n

Literatura v lahkem jeziku v Sloveniji se razvija, vendar po\u010dasi. Posamezne organizacije vlagajo veliko truda, toda brez finan\u010dne podpore dr\u017eave in brez sodelovanja ve\u010djih zalo\u017eb potreb po dostopni literaturi ne moremo zadovoljiti. Projekt PAGE<\/em> \u017eeli to spremeniti \u2013 s konkretnimi knjigami, z vklju\u010devanjem bralcev in z ozave\u0161\u010danjem zalo\u017enikov. Na\u0161 cilj je, da bi zalo\u017eniki prepoznali pomen lahkega jezika in za\u010deli redno izdajati knjige v tej obliki. V Sloveniji so namre\u010d potrebe po literaturi v lahkem jeziku vedno ve\u010dje, branje pa ne bi smelo biti privilegij, temve\u010d pravica<\/strong>. <\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Uvod Dostop do knjig in literature v lahkem jeziku v Sloveniji ni samo stvar posameznih pobud, ampak je povezan s \u0161ir\u0161imi pravnimi in politi\u010dnimi obveznostmi dr\u017eave. Zakon o izena\u010devanju mo\u017enosti invalidov zahteva, da so informacije in komunikacije dostopne ljudem z invalidnostmi kar pomeni tudi obveznost prilagoditev na tem podro\u010dju. Konvencija o pravicah invalidov, ki jo […]<\/p>\n","protected":false},"author":2,"featured_media":996,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_et_pb_use_builder":"","_et_pb_old_content":"","_et_gb_content_width":"","footnotes":""},"categories":[7],"tags":[52],"class_list":["post-1000","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-uncategorized-sl","tag-zavod-risa-sl"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/page-project.eu\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1000","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/page-project.eu\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/page-project.eu\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/page-project.eu\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/page-project.eu\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=1000"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/page-project.eu\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1000\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":1001,"href":"https:\/\/page-project.eu\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1000\/revisions\/1001"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/page-project.eu\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/media\/996"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/page-project.eu\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=1000"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/page-project.eu\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=1000"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/page-project.eu\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=1000"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}