Kaj je lahki jezik?
Lahki jezik je poenostavljena oblika standardnega jezika. Omogoča lažje razumevanje informacij ljudem z različnimi stopnjami jezikovnega znanja ali z različnimi kognitivnimi zmožnostmi. Pravico do informacij v lahkem jeziku zagotavlja Konvencija Združenih narodov o pravicah invalidov, ki je bila sprejeta decembra 2006.V lahkem jeziku so besedišče, stavčna zgradba in splošna predstavitev poenostavljeni na način, da so pisna in ustna sporočila lažje razumljiva.
Lahki jezik je orodje, ki spodbuja vključenost in krepi pravice skupin, ki so običajno izključene iz kroga informacij.
Lahki jezik ni nov pojav – že več kot 60 let se po vsem svetu uporablja za to, da bi ljudem z začasnimi ali trajnimi težavami pri razumevanju standardnega jezika omogočili dostop do informacij.
Namen lahkega jezika je omogočiti sodelovanje in preprečiti izključevanje. Je eno izmed orodij, podobno kot Braillova pisava, znakovni jezik ali zvočni opisi: zmanjšuje ovire in omogoča dostopno komunikacijo. »Odstranjuje ovire tako, kot jih odstrani klančina za invalidske vozičke ob stopnicah« (Lindholm in Vanhatalo, 2021, str. 12).
Komu je namenjen lahki jezik?
Čeprav se praksa glede ciljnih skupin v različnih evropskih državah lahko nekoliko razlikuje, je lahki jezik namenjen predvsem:
Ljudje z motnjami v duševnem razvoju:
- osebe z razvojnimi motnjami,
- osebe z motnjami spomina.
Ljudje z učnimi težavami:
- motnja pozornosti s hiperaktivnostjo (ADHD) ali motnje avtističnega spektra,
- funkcionalna nepismenost.
Mnenja glede uporabe lahkega jezika so nekoliko deljena pri naslednjih skupinah.
Govorci tujih jezikov:
- priseljenci in osebe, ki niso nativni govorci jezika in jim je lahko standardni jezik pretežek.
Otroci:
- čeprav običajno niso glavna ciljna skupina, je lahko lahki jezik koristen v določenih kontekstih, kot so pravni dokumenti ali zdravstvena navodila.
Splošna javnost v določenih situacijah:
- odrasli, ki se znajdejo v posebnih okoliščinah (na primer utrujenost, bolezen ali nesreča).
Namen lahkega jezika je zagotoviti enak dostop do informacij in spodbujati socialno vključenost – ne glede na človekove zmožnosti sporazumevanja. Koristi pa ima od tega prav vsak.
Terminološka vprašanja
Ker se z lahkim jezikom ukvarjajo različna strokovna področja, se v različnih državah in okoljih uporabljajo različni izrazi – na primer lahko berljivo besedilo, lahko branje ali preprosti jezik. Izraz lahki jezik danes pogosto zajema zelo raznolike pristope, kar kaže na potrebo po bolj usklajeni in jasni terminologiji.
Ker se lahki jezik pogosto zamenjuje z preprostim jezikom, je pomembno, da ju jasno ločimo.
Mednarodna zveza za preprosti jezik – International Plain Language Federation navaja naslednjo definicijo:
»Besedilo je v preprostem jeziku, če so besede, zgradba in oblikovanje tako jasni, da bralci zlahka najdejo, kar potrebujejo, razumejo, kar preberejo, in znajo te informacije tudi uporabiti.«
Poglejmo, kako lahko ločimo lahki jezik od preprostega jezika.
| Preprosti jezik | Lahki jezik | |
| Namen | Namen preprostega jezika je izboljšati razumevanje uradnih dokumentov, jih narediti bolj prijazne uporabniku in zmanjšati možnost napačnega razumevanja. | Namen lahkega jezika je olajšati razumevanje tistim, ki imajo težave z razumevanjem standardnega jezika ter s tem spodbujati vključenost in dostopnost. |
| Ciljne skupine | Namenjen je splošni javnosti, predvsem zato, da bi pravni in uradni dokumenti postali bolj razumljivi tudi za ljudi, ki niso strokovnjaki. | Namenjen je osebam z intelektualno in drugimi kognitivnimi oviranostmi. |
| Zahtevnost | Preprosti jezik poenostavi zapleteno besedilo, vendar še vedno uporablja jezikovne strukture in besedišče, ki so lahko za nekatere bralce zahtevni. | Lahki jezik je na splošno bolj poenostavljen kot preprosti jezik. Pogosto vključuje dodatna pravila pisanja, kot so krajši stavki in bolj jasna ter pregledna zgradba besedila. |
| Smernice za pisanje | Osredotočen je na jasnost in jedrnatost ter pogosto vključuje smernice za poenostavljanje pravnih izrazov in zapletenih besednih zvez. | Vključuje posebna pravila, kot so: začetek vsakega stavka v novi vrstici, uporaba pogostih in vsakdanjih besed ter izogibanje žargonu in strokovnim izrazom. |
| Kontekst uporabe | Najpogosteje se uporablja v javnih besedilih, vključno z vladnimi dokumenti, pogodbami in pravnimi besedili. | Pogosto se uporablja v kontekstih, kot so zdravstvene informacije, izobraževalna gradiva, leposlovna in neleposlovna literatura ter gradiva za osebe z invalidnostmi. |
Čeprav imata preprosti jezik in lahki jezik enak cilj – izboljšanje sporazumevanja in razumevanja, sta namenjena različnim ciljnim skupinam in se razlikujeta po stopnji poenostavitve ter po posebnih smernicah, ki jih uporabljata.
- Lahki jezik je namenjen temu, da informacije postanejo dostopne osebam z večjimi težavami pri branju – med njimi so ljudje z intelektualno in drugimi kognitivnimi oviranostmi, nizko izobrazbo ali omejenim znanjem jezika. Njegov cilj je čim večja enostavnost, zato uporablja kratke stavke, osnovno besedišče in pogosto tudi slikovne elemente, ki pomagajo pri razumevanju.
- Preprosti jezik je namenjen širšemu krogu ljudi – z njim želimo olajšati razumevanje informacij tako, da odstranimo težke besede, zapletene stavke in nejasne strukture. Cilj je, da lahko vsebino hitro razume vsak, tudi če teme prej ni poznal. Ta pristop je uradno priznan tudi v okviru mednarodnega standarda ISO 24495:2023 – I. del, ki je prostovoljni tehnični standard, oblikovan s soglasjem strokovnjakov za preprosti jezik.
Če povzamemo: medtem ko je lahki jezik namenjen točno določeni ciljni skupini, preprosti jezik izboljšuje sporazumevanje za vse.
Viri:
Almeida, P. (Coord.). (2024). Simples assim, comunique com todo o mundo (2ª ed.). Cromosso 21.
ELIN Network. (2024, setembro 6). Lebenshilfe-Hamburg is evaluating AI’s capability to simplify complex texts…. (Facebook post) https://www.facebook.com/ELINnetwork/
International Plain Language Federation. (2025, February 17). Plain language. https://www.iplfederation.org/plain-language/
Lindholm, C., & Vanhatalo, U. (Eds.). (2021). Handbook of easy languages in Europe. Frank & Timme. https://library.oapen.org/handle/20.500.12657/52628