Prva dokumentirana uporaba izraza lättläst (lahki jezik) sega v 60. leta prejšnjega stoletja na Švedsko. To je pomenilo začetek njegovega uradnega priznanja.
Švedski sta sledili Finska in Norveška, ki sta začeli razvijati lahki jezik s skupnim projektom ustvarjanja časopisov v lahkem jeziku.
Na Finskem so v 90. letih prvič uradno opredelili, kaj pomeni lahki jezik. Kasneje so pravila še razširili – danes pri pripravi vsebin uporabljajo kar 96 posebnih meril.
Finski center za lahki jezik (Selkokeskus) že od leta 2000 spodbuja dostopno sporazumevanje, obveščanje in kulturo v tako imenovani lahki finščini. Center deluje v okviru Finskega združenja za osebe z motnjami v duševnem razvoju. Leta 2001 je bil ustanovljen tudi LL-Center, švedska različica Selkokeskusa.
Konvencija o pravicah invalidov (CRPD) in zakonodaja Evropske unije, zlasti Evropska direktiva o dostopnosti iz leta 2019, ki določa minimalne standarde dostopnosti za različne izdelke in storitve na ravni EU, sta pomembno prispevali k večji prepoznavnosti in razvoju lahkega jezika.
Na Finskem so vsebine v lahkem jeziku zelo raznolike – vključujejo književnost, spletne in televizijske novice nacionalne radiotelevizije Yle ter časopise v lahki finščini in lahki švedščini, kar odraža tudi uradni status obeh jezikov v državi.
Na Portugalskem so koncept lahkega branja predstavili pristojnim organom leta 2009. Leto kasneje jih je različica Konvencije o pravicah invalidov (CRPD) v lahkem jeziku opozorila na potrebo po dostopnih informacijah. Od leta 2020 naprej zanimanje odločevalcev za lahki jezik počasi, a vztrajno narašča – čeprav za zdaj predvsem znotraj določenih področij, zlasti tistih, povezanih z invalidnostjo.
Po besedah Sandre Marques (Lindholm in Vanhatalo, 2021, str. 419) Portugalska nima uradne definicije za lahki jezik, vendar med strokovnjaki, ki se ukvarjajo s kognitivno dostopnostjo, prevladuje skupno razumevanje tega pojma. To razumevanje temelji predvsem na definicijah Mednarodne zveze knjižničarskih društev in ustanov (IFLA, 2010) ter Inclusion Europe. Sandra Marques prav tako poudarja, da na Portugalskem pogosto prihaja do zamenjave med pojmoma lahki jezik in preprosti jezik.
FENACERCI, portugalska nevladna organizacija, ki se osredotoča na osebe z intelektualno in drugimi kognitivnimi oviranostmi, že več kot 12 let pripravlja dokumente in informacije v lahkem jeziku. V delo vključujejo tudi skupine oseb z intelektualno in drugimi kognitivnimi oviranostmi, ki ocenjujejo dostopnost vsebin in predlagajo potrebne spremembe. Poleg tega na Portugalskem deluje tudi agencija Claro, ki je specializirana za jasno in razumljivo komuniciranje. Podjetjem in ustanovam pomaga poenostaviti informacije na način, da so bolj dostopne in lažje razumljive. Med njenimi naročniki sta portugalska vlada in Evropska komisija.
Smernice za lahki jezik vključujejo splošna pravila, ki niso vezana na določen jezik – na primer “izogibajte se okrajšavam” in “vsak stavek naj se začne v novi vrstici.” Vključujejo pa tudi posebna pravila, ki jih je treba prilagoditi posameznim jezikom. Kljub razlikam in različnim pristopom po državah je ključno, da se pri uporabi lahkega jezika uporabljajo skupne metode. Enotnost je pomembna za uspešno raziskovanje in uvajanje lahkega jezika, saj prispeva k jasnosti, doslednosti in sodelovanju med različnimi deležniki. To pa posledično prispeva k bolj pozitivnemu dojemanju lahkega jezika kot orodja za vključevanje.
Za poglobljeno razumevanje te teme priporočamo branje priročnika Handbook of Easy Languages in Europe, ki sta ga uredila Lindholm in Vanhatalo (2021). Delo raziskuje, kako lahko poenostavitev standardnih jezikov izboljša razumevanje, dostopnost in vključevanje. Priročnik ponuja celovit pregled praks lahkega jezika v 21 evropskih državah – med drugim tudi članek Sandre Marques, ki smo ga že omenili. Obravnava zgodovinski razvoj, temeljna načela, pravne okvire, ključne deležnike, ciljne skupine ter prihodnje možnosti razvoja. V tem okviru poudarja pomen zagotavljanja enakega dostopa do informacij in družbene vključenosti z uporabo dostopnega in vključujočega jezika. Poleg tega izpostavlja potrebo po mednarodnem sodelovanju in raziskovanju s ciljem poenotenja metod in izboljšanja praks, kar dodatno krepi položaj lahkega jezika kot nepogrešljivega orodja v javnem komuniciranju.
Pomen sodelovanja
V zadnjih letih se je povečalo število raziskovalnih dejavnosti in konferenc, posvečenih lahkemu jeziku. Ti dogodki združujejo strokovnjake in zagovornike z vsega sveta, ki si izmenjujejo znanje in dobre prakse. Mednarodne pobude, kot je mreža Easy-to-Read, ustanovljena leta 2006 v Barceloni, ter različni projekti, financirani s strani Evropske unije, so spodbudile sodelovanje med raziskovalci in praktiki iz različnih držav.
Prva konferenca, posvečena lahkemu jeziku, je potekala leta 2019 v Helsinkih. Organiziralo jo je združenje KLAARA, finsko strokovno združenje, ki povezuje raziskovalce na tem področju. Druga konferenca je potekala na spletu leta 2021, tretja mednarodna konferenca o dostopnem jeziku in komuniciranju – KLAARA 2023 – pa je bila med 3. in 7. julijem 2023 v Leirii na Portugalskem. Četrta konferenca KLAARA, ki bo tokrat osredotočena na raziskovanje in prakso jasnega (preprostega) jezika, je že napovedana. Potekala bo med 27. in 29. avgustom 2025 v Rigi v Latviji.
Leta 2023 je brazilska novinarka Patrícia Almeida, ena vodilnih zagovornic lahkega jezika v Braziliji, usklajevala pripravo priročnika Simples Assim, comunique com todo mundo (Preprosto tako. Komuniciraj z vsemi), ki ga je izdala Nacionalna šola za javno zdravje pri organizaciji FIROCRUZ. Priročnik je namenjen učenju načel lahkega jezika z namenom izboljšanja komuniciranja – da bi bilo bolj jasno, enostavno in dostopno. Osredotoča se na to, da so besedila in sporočila razumljiva vsem ne glede na raven izobrazbe. Gre za pomembno orodje, ki spodbuja vključevanje in omogoča lažji dostop do informacij.
Ta priročnik je bil preveden v angleščino pod naslovom Simple as This – How to use Easy Language (Preprosto tako – Kako uporabljati lahki jezik) in predstavljen na mednarodni konferenci Zero Project 2024, ki je potekala od 21. do 23. februarja na sedežu Združenih narodov na Dunaju v Avstriji. Prevod in prilagoditev sta nastala v sodelovanju s člani mednarodne mreže ELIN – Easy Language International Network. Med sodelujočimi so bile Sandra Marques in Célia Sousa (Portugalska), Cathy Basterfield (Avstralija) in Ulla Bohman (Švedska).
Simples Assim, comunique com todo mundo je v Braziliji postal pogosto uporabljeno gradivo v javnih in izobraževalnih okoljih, mednarodno prepoznavnost pa je pridobil s pomočjo sodelovanja z mrežo ELIN. Čeprav ta organizacija nima uradne spletne strani, je dejavna na svoji Facebook strani, kjer spodbuja rabo dostopnega in lahko razumljivega jezika.
ELIN je mednarodna skupina, ki združuje raziskovalce, strokovnjake in uporabniške skupine, ki jih zanima lahki jezik. Mreža spodbuja sodelovanje med strokovnjaki, organizacijami in raziskovalci iz različnih držav z izmenjavo dobrih praks, oblikovanjem smernic in ozaveščanjem o pomenu jasnega in razumljivega jezika kot orodja za družbeno vključenost. Poleg tega ELIN organizira dogodke in konference, kjer razpravljajo o novostih in izzivih na področju lahkega jezika.
Prihodnji izzivi
V članku, ki ga je leta 2024 objavila Easy Language International Network (mednarodna mreža za lahki jezik – ELIN), je izpostavljeno, da “organizacija Lebenshilfe Hamburg trenutno preučuje, kako učinkovita je umetna inteligenca pri poenostavljanju zahtevnih besedil. Njihovi preizkusi kažejo, da lahko umetna inteligenca pripravi začetne osnutke, vendar je za resnično dosego lahkega jezika potreben postopen proces izpopolnjevanja. Takšen pristop omogoča, da končno besedilo doseže potrebne standarde dostopnosti.”
Umetna inteligenca lahko pri tem procesu pomaga na več načinov:
1. Poenostavljanje besedil
Umetna inteligenca lahko analizira zahtevna besedila in predlaga enostavnejše načine za podajanje informacij. To vključuje:
- zamenjavo težkih besed z bolj pogostimi sopomenkami,
- preoblikovanje dolgih stavkov v krajše in bolj neposredne stavke,
- izboljšanje uporabe ločil in celotne strukture besedila za lažje razumevanje,
- pripravo poenostavljenih različic dokumentov, ki ohranijo bistveno vsebino, a uporabljajo jezik, ki je dostopen širšemu krogu ljudi. To je še posebej koristno na področjih, kot so pravo, izobraževanje ali javna uprava, kjer je uradni jezik pogosto težko razumljiv za splošno javnost.
2. Dostopnost
Umetna inteligenca lahko pomaga pri pripravi besedil v lahkem jeziku za osebe s kognitivnimi ovirami ali bralnimi težavami. To lahko dosežemo z:
- bralniki zaslona, ki besedilo pretvorijo v govor,
- samodejnimi povzetki, ki izpostavijo ključne informacije dokumenta.
3. Preverjanje učinkovitosti
Umetna inteligenca lahko analizira odzive uporabnikov glede jasnosti in dostopnosti določenih vsebin. Takšno vrednotenje lahko izboljša komunikacijske procese in poveča učinkovitost sporočil.
Na ta način bi lahko umetna inteligenca postala dragoceno orodje za lahki jezik.
Viri
Almeida, P. (Coord.). (2024). Simples assim, comunique com todo o mundo (2ª ed.). Cromosso 21.
ELIN Network. (2024, setembro 6). Lebenshilfe-Hamburg is evaluating AI’s capability to simplify complex texts…. (Facebook post) https://www.facebook.com/ELINnetwork/
International Plain Language Federation. (2025, February 17). Plain language. https://www.iplfederation.org/plain-language/
Lindholm, C., & Vanhatalo, U. (Eds.). (2021). Handbook of easy languages in Europe. Frank & Timme. https://library.oapen.org/handle/20.500.12657/52628
Ministry for Foreign Affairs, Finland (2025, February 21). Easy language: Increases your Finnish and Swedish language reach in Finland, This is Finland. https://finland.fi/life-society/easy-language-increases-your-finnish-and-swedish-language-reach-in-finland/