Dostop do literature in drugih oblik kulture je človekova pravica.
To je pravica, ki je danes mnogim državljanom odvzeta. Razlogi za to so ovire, ki se jih ustvarjalci ali ponudniki kulture pogosto ne zavedajo. Ena izmed velikih ovir v zvezi z branjem knjig je pomanjkanje literature v lahkem jeziku.
Mnogi imajo manj razvito bralno pismenost
57 % odraslih, starih od 16 do 65 let, ima težave z branjem.
26 % jih ima manj razvite bralne sposobnosti.
To je rezultat zadnje raziskave PIAAC. PIAAC je kratica za Program za mednarodno ocenjevanje kompetenc odraslih (angleško Programme for the International Assessment of Adult Competencies).
Raziskava PIAAC je največja mednarodna raziskava o stanju in uporabi kompetenc
odraslih med 16. in 65. letom starosti. Gre za raziskavo o spretnostih odraslih na področju pismenosti, računanja in reševanja problemov. Izvedena je bila v letih 2022-2023 v 31 državah, ki so članice OECD – Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj.
Namen projekta PAGE je ozaveščanje o tem, kako narediti literaturo dostopnejšo bralcem, ki imajo težave z branjem. Ciljna skupina projekta so mladi odrasli z intelektualnimi oviranostmi. V tej skupini je odstotek oseb, ki imajo težave pri branju knjig, veliko višji od povprečja raziskave PIAAC. Ti bralci potrebujejo literaturo z vsebino in nagovorom za odrasle, vendar v lahkem jeziku.
Knjige v lahkem jeziku so literatura
Obstaja veliko napačnih predstav o literaturi v lahkem jeziku. Knjige v lahkem jeziku so pogosto označene kot knjige za otroke. Ali pa so označene kot drugorazredna literatura. To ni res. Dobro napisan roman v lahkem jeziku je prav tako dober, navdihujoč in zanimiv za branje kot kateri koli drug roman. Toda kakšne so razlike med običajnim romanom in romanom v lahkem jeziku? Hiter odgovor je: vsebina, jezik in oblikovanje.
V romanu v lahkem jeziku je zgodba najpogosteje
predstavljena v logičnem časovnem zaporedju, število likov je omejeno, glas pripovedovalca je jasen. Prav tako je jasno, kdaj je prisoten dialog oziroma kdaj so predstavljene misli nekoga.
Uporabljamo vsakdanje besede, izogibamo se metaforam in trpniku. Uporabljamo osebno glagolsko obliko. Uporabljamo kratke stavke. Dober pristop je – ena misel ali informacija na stavek. Izogibamo se zloženim povedim, raje uporabimo več enostavčnih.
Postavitev je pregledna in enostavna za razumevanje.
Besedilo je zapisano v berljivi pisavi, ki mora biti dovolj velika.
Vrstice so kratke, dolge približno 7 besed.
Med odstavki je presledek, nov odstavek pa se nikoli ne začne z zamikom.
Besedilo nikoli ni poravnano obojestransko, vedno uporabljamo levostransko poravnavo.
Romani v lahkem jeziku so pogosto slikovno opremljeni. Slikovni material bralcu pomaga razumeti besedilo.
V prvi fazi projekta PAGE raziskujemo,
kaj bi lahko ciljnemu bralcu pomagalo pri branju
in razumevanju romanov ter kaj bi ga zanimalo za branje.
Prav tako se pogovarjamo z založniki,
kaj potrebujejo, da bi začeli izdajati dostopno literaturo.
Knjige v lahkem jeziku – dolga tradicija
na Švedskem
Na Švedskem izdajajo literaturo v lahkem jeziku že od konca šestdesetih let prejšnjega stoletja. Prve knjige so bile priredbe že izdanih knjig. Danes so knjige v lahki švedščini večinoma izvirne zgodbe in ne priredbe. Na tisoče knjig je omogočilo, da lahko bralci, ki so že obupali nad branjem v standardnem jeziku, uživajo v literaturi in sodelujejo v razpravah o literaturi.
Številni priznani švedski avtorji so svoje knjige
priredili v lahki jezik ali pa so napisali izvirne romane za švedske bralce. Mnogi izmed njih so povedali, da je to odličen način za povečanje števila bralcev.
Književnost v lahkem jeziku je pomembna za številne ljudi, ki imajo težave z branjem. Omogoča jim dostop do ene izmed ključnih oblik kulturnega izraza.
Dostop do kulture in enakovredno sodelovanje v družbi je temeljna človekova pravica.